KO DENAR NI PROBLEM

Pred nakupom računalnika oziroma posameznih komponent je treba vedeti eno – za kaj potrebujemo računalnik. Če želimo najzmogljivejši računalnik pece (delovno postajo) v vseh pogledih, potem bomo izbrali le najhitrejše od ponujenih komponent na slovenskem trgu in za stroj brez monitorja odšteli približno 300 evrov. V nasprotnem bomo izbrali manj pomembne komponente tudi iz srednjega ali celo iz nižjega cenovnega razreda. Denimo pri proizvajalcu grafičnih kartic ATI priporočajo grafične kartice s procesorjem radeon 7000 tudi za negrafične delovne postaje z veliko procesno zmogljivostjo.

Ravno nasprotno je pri grafičnih postajah, kjer je najpomembnejši del grafična kartica (http://www.frablogastico.com/), pri izboru procesne enote pa smo lahko tudi bolj zmerni in se odločimo za počasnejši procesor iz srednjega cenovnega razreda, denimo za 2,26 GHz pentium 4a namesto za 2,4 GHz xeon s hipernitno tehnologijo, ki so poceni nadomestki za dvoprocesorske računalnike. Za izrabo hipernitne tehnologije ali več procesorjev potrebujemo prirejeno (vzporedno) programsko opremo. Zato se je pred nakupom takega računalnika dobro pozanimati pri prodajalcih programske opreme, ki jo nameravamo uporabljati. Vsekakor pa večina računalniških iger in pisarniških programov ni prirejena za vzporedne računalnike.

Pred slabima dvema mesecema je Intelov pentium 4A s 533 MHz prednjim vodilom (FSB, front side bus) sprožil pravi val novih, zmogljivejših osnovnih plošč in prisilil najhujšega konkurenta AMD k smelim napovedim o 64-bitnih procesorjih athlon in opteron za konec letošnjega in začetek prihodnjega leta. S hitrejšimi procesorji tudi trenutno najhitrejša pomnilnika na slovenskem trgu, DDR SDRAM PC2700 (DDR 333) in RDRAM PC1066, dobivata vse večji pomen. Vendar ju ni mogoče uporabljati brez novih, hitrejših čipovnih naborov. Slednji pogosto niso povsem združljivi za nazaj. Zato ni presenečenje, če moramo skupaj z osnovno ploščo, pomnilnikom in procesorjem izbrati tudi dražjo grafično kartico z za 1,5 V vodili AGP 4x in 8x.

Trdih diskov ne bomo posebej omenili, saj ima velika večina diskov z vodili ATA podobne karakteristike dostopa do podatkov, saj igra ključno vlogo hitrost vrtenja, ki je pri večini 7200 obratov na minuto. Razlikujejo se predvsem po velikosti. Še vedno velja, da so najhitrejši diski SCSI, z vodili ultra xxx SCSI in s hitrostmi vrtenja do 15.000 obratov na minuto, približno dvakrat hitrejši od diskov ATA. Za vsaj toliko pa je višja tudi njihova cena, merjena v tolarjih na GB. Namenjeni so predvsem zmogljivim strežnikom in delovnim postajam, ki delajo z velikim količinami podatkov, delimo tistim, ki jih uporabljajo za studijsko montažo videa.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *